TRAJNOST ZDRAVJA IN DELAZMOŽNOSTI V DELOVNI ORGANIZACIJI
Avtor: Davor Denkovski, dr. med., spec. MDPŠ
Zdravniki v središču koncepta trajnosti razumemo vzdrževanje dobrega zdravja posameznika in družbe, zdravniki specialisti medicine dela pa vzdrževanje zdravja in delazmožnosti zaposlenih in »zdravja« delovne organizacije. Temelj slednjega je dobro sodelovanje med medicino dela in delovno organizacijo – kadrovsko službo.
INDIKATORJI ZDRAVJA ZAPOSLENIH
Indikatorji, ki jih v zvezi s tem spremljajo kadrovski strokovnjaki, so različni kazalniki bolniškega staleža, kot na primer pogostost in trajanje bolniške odsotnosti zaposlenih, bolj pogoste kontrole na medicini dela in nove omejitve pri delu, porast poklicnih bolezni in bolezni povezanih z delom ter pogostejši invalidski postopki in podane omejitve, kar vse predstavlja težave z organizacijo dela in razporejanjem sodelavcev.
Posledica slabega zdravja zaposlenih je povečano število napak pri delu, padec kazalnikov organizacijske klime, višja fluktuacija, povečana obremenitev kadrovskih sodelavcev in vodij ter stroškov v zvezi z obvladovanjem slabega zdravja zaposlenih, slabša pa se tudi konkurenčnost ter atraktivnost podjetja za nove sodelavce in poslovne partnerje.
Kaj lahko stori HR služba danes, jutri ali naslednji teden, da svojo delovno organizacijo premakne proti prvi skupini podjetij in da tam tudi ostane?
Na srečo veliko. Eden ključnih dejavnikov je vzpostavitev dobrega sodelovanja z medicino dela, »hišnim zdravnikom« podjetja, ki HR službi in podjetju nudi celostno podporo pri učinkovitem in trajnostnem upravljanju z zdravjem zaposlenih.
PRVI KORAK – DOBRO SODELOVANJE Z DOBRO MEDICINO DELA
To v praksi poleg strokovnih in učinkovitih pregledov pomeni podporo pri rednem spremljanju in komunikaciji o kazalnikih zdravja in delazmožnosti zaposlenih, pri analizah, načrtovanju in izvajanju učinkovitih ukrepov za vzdrževanje in krepitev zdravja (t.i. promociji zdravja zaposlenih).
Opažamo, da veliko kadrovskih strokovnjakov in vodstev podjetij še vedno ne pozna vseh možnosti podpore, ki jim jo omogoča izbrana medicina dela na področju vzdrževanja zdravja in delazmožnosti zaposlenih.
Slednja sodeluje pri izboljševanju delovnega okolja in izbiri ustrezne ergonomske opreme, zagotavlja usmerjena izobraževanja, vsebine in materiale za zaposlene, sodeluje pri obvladovanju bolniškega staleža in nudi podporo pri povrnitvi zdravja in vračanju zaposlenih na delo.
Sodobna medicina dela ima v svojem timu strokovnjakov poleg zdravnikov in medicinskih sester strokovnjake s področja zdravja gibal in duševnega zdravja, kot so fizioterapevti, kineziologi, fiziatri, psihologi in psihiatri, izvaja strokovno koordinacijo s sodelavci VZD, z zdravniki ZZZS in ZPIZ in drugimi deležniki, kar omogoča celostno strokovno podporo zdravju delovne organizacije.
Ko HR sodelavci napotijo zaposlenega na zdravniški pregled, želijo prejeti informacijo ali je sodelavec oz. kandidat sposoben varno, zdravo in produktivno opravljati svoje delo.
Na medicini dela slednje ugotavljamo na treh vrstah pregledov – na predhodnem pregledu pred nastopom dela, pri obdobnem pregledu že zaposlenih sodelavcev ali na usmerjenem ciljanem pregledu, kamor zaposlenega podjetje napoti ob sumu na zmanjšano delazmožnost in v drugih primerih.
POSEBNE ZDRAVSTVENE ZAHTEVE
Kakšne so torej posebne zdravstvene zahteve za delo v pisarni (sedeče delo, delo z računalnikom)?
Odgovorimo si lahko z najpogostejšimi zdravstvenimi težavami, ki zaposlenim v pisarni začasno ali trajno onemogočajo opravljanje dela, torej imajo zaradi njih omejitve pri delu, so v bolniškem staležu oziroma oz. so pridobili omejitve ZPIZ.
To so najrazličnejše težave s hrbtenico, z ledvenim ali vratnim delom, ki so pogosto tudi posledica statičnega dela in dolgotrajnega sedenja, težave z rokami in prsti (npr. sindrom karpalnega kanala), težave z duševnim zdravjem (doživljanje prekomernega stresa, anksioznost, depresija) in mnoge druge bolezni.
V praksi namreč vidimo, da so zdravstveni razlogi za začasno ali trajno okvarjeno delazmožnost raznoliki in vedno v odnosu do specifik delovnega okolja in zahtev dela (npr. sam v pisarni, »open space« pisarna, komunikacija s strankami in sodelavci, kognitivno zahtevno delo, delo od doma idr.).
Stvar je še toliko bolj kompleksna pri delovnih okoljih in delih, kjer je zaposleni izpostavljen hrupu, prahu, vibracijam, kemikalijam, vozi v službene namene, rokuje z bremeni, dela na višini, opravlja različne gibe, dela ponoči in drugo.
DRUGI KORAK – DIGITALIZACIJA PROCESOV UPRAVLJANJA Z ZDRAVJEM V DELOVNI ORGANIZACIJI
Z elektronskim upravljanjem s podatki podjetje poleg klasičnega prispevka k trajnosti, kot so prihranek na papirju, kuvertah, prostoru, energiji, črnilu, odtisu poštnih storitev in podobno, prihrani finančna sredstva in dragoceni čas kadrovskih strokovnjakov. Avtomatizirajo se procesi, zmanjša se možnost napak, pojavi se možnost analitike in učenja iz podatkov, pridobi se na času za pripravo poročil in grafov.
Ste že dobili spričevalo medicine dela, kjer niste bili prepričani, kaj točno piše pod omejitvami in priporočili?
HR sodelavci v Sloveniji, ki lahko zdaj že nekaj let uporabljajo e-naročanje na preglede na medicini dela, e-napotnice in e-spričevala, najbolj cenijo privarčevani čas in energijo, avtomatizacijo in praktičnost uporabe ter analitiko podatkov, ki jo digitalni sistemi omogočajo.
V realnem času lahko spremljajo kazalnike zdravja, podjetju pa so na voljo usmerjene vsebine za zaposlene, ki temeljijo na zdravstvenem stanju in potrebah zaposlenih.
TRETJI KORAK – SISTEMATIČNA, USMERJENA, MERLJIVA IN KONTINUIRANA SKRB ZA ZDRAVJE ZAPOSLENIH
Prvi in drugi korak omogočata, da se v podjetju identificirajo ključna področja, ki potrebujejo pozornost, tretji korak pa ju poveže v vsebinsko celoto.
Podjetje zdaj lahko izvaja usmerjene ukrepe, s katerimi obvladuje obstoječe obremenitve in spremlja njihov učinek. Tako rešuje dejanske probleme in ne trati svojih virov.
V nasprotnem primeru ne izvaja promocije zdravja pri delu, temveč pogosto zgolj aktivnost, ki predstavlja strošek in kasnejše razočaranje, saj ne prinaša želenih učinkov na zdravje ali bolniški stalež, na zavzetost in produktivnost zaposlenih, ampak pogosto še zapravlja motivacijo zaposlenih za ponovne aktivnosti in poskuse v prihodnje.
Vidimo, da je promocija zdravja zaposlenih zanesljivo uspešna tam, kjer ima podporo vodstva, kjer jo koordinira skupina za zdravje, ki vključuje svojo medicino dela in kjer naslavlja resnične potrebe zaposlenih.
Upoštevanje omenjenih treh korakov kadrovske strokovnjake vodi na zanesljivo in merljivo pot učinkovitega upravljanja z zdravjem in trajnosti v delovni organizaciji.