Ergonomija dela

Ergonomija dela

Ergonomija (grško: ergon – delo, nomos – znanost) je znanstvena veda, ki poskuša človekovo okolje, delo in orodja prilagoditi človeku z namenom, da bi mu zagotovila varno, produktivno, udobno in učinkovito delo.

1. delo opravljajmo v nevtralnem položaju

Nevtralni telesni položaji so tisti, v katerih so telesne strukture izpostavljene najmanjšim silam, mišice pa so najmanj obremenjene.

2. Zmanjšajmo uporabo sile

Z zmanjševanjem potrebne mišične sile manj obremenjujemo telesne strukture in zmanjšujemo tveganje za njihovo preobremenitev, obrabo ali poškodbo.

To lahko storimo:

• z mehanizacijo;
• zagotovimo ustrezne pripomočke za delo (npr. voziček z velikimi kolesi in ročaji z dobrim oprijemom, zaboji z ročaji);
• delo in orodje načrtujemo tako, da obremenimo večje mišične skupine;
• mišično silo porazdelimo po čim večji površini (uporaba ročic namesto gumbov);
• orodje redno vzdržujemo.

3. Predmeti naj bodo lahko dosegljivi

Tako bomo pri delu porabili manj energije, manj obremenili mišiče in sklepe. Pri tem upoštevamo načela:

• predmeti, ki jih zelo pogosto uporabljamo naj bodo znotraj dosega podlakti;
• predmeti, ki jih uporabljamo pogosto naj bodo znotraj dosega iztegnjene zgornje okončine;
• delovna površina naj bo dovolj majhna, da delovne predmete lahko dosežemo in z njimi manipuliramo (npr. delovna površina ob tekočem traku mora biti primerno velika, da delavec ohranja nevtralni položaj telesa pri delu tudi takrat, ko predmet vzame iz tekočega traku);

4. delo opravimo na ustrezni višini

Po možnosti delovno površino prilagodimo svoji višini oz. vrsti dela, ki ga opravljamo:

• natančna dela lažje opravimo nad višino komolcev;
• težja dela lažje opravimo pod višino komolcev, da lažje uporabimo večjo silo;
• delovna površina naj bo prilagodljiva po višini – če to ni možno uporabimo podstavke (podstavke postavimo pod delavca ali pod delavno površino);
• pri delu pri tleh ali na kolenih uporabimo mehko podlago ali kolenčnike.

5. Zmanjšamo ponavljajoče se gibe

Dolgotrajno izvajanje ponavljajočih se gibov lahko poškoduje ali okvari naše mišično-skeletne strukture: sklepe, kite in ovojnice ali mišice. Temu se izognemo z:

• uporabo električnega orodja (npr. električna žaga, električni izvijač, itd.);
• zmanjšanjem sile in številom ponavljajočih se gibov s spremembo postavitve delovne opreme;
• z rotacijo delovnih opravil, kjer uporabljamo različne mišice in položaje.

6. Zmanjšamo trajanje statičnih obremenitev

Dolgotrajni statični položaji prekomerno obremenijo predvsem mišično-vezivne strukture, pa tudi medvretenčne ploščice in sklepe. V izogib temu:

• poskrbimo za spremembe telesnega položaja med delom;
• podpremo telesne strukture;
• pri delu uporabimo pomagala (npr. podaljški pri delu nad višino ramen, visok sedež ali podstavek za nogo pri stoječem delu ipd).

7. Zmanjšamo točkovni pritisk na telo

Pri dolgotrajnih ali intenzivnih točkovnih pritiskih lahko pride do poškodb telesnih struktur, tako kostno-mišičnih, kot živčnih. Zato poskrbimo, da:

• so robovi, ki so v stiku s telesom, zaobljeni in/ali oblazinjeni;
• ima orodje primerno oblikovan in oblazinjen ročaj;
• je pri stoječem delu podlaga mehka, delavec naj nosi ergonomsko obutev;
• se pri klečanju uporablja mehka podloga ali kolenčniki;
• omogočimo dovolj prostora za spodnje okončine pri sedenju.

8. Omogočimo zadosti prostora za delo in gibanje

Delovno mesto moramo načrtovati tako, da bo imel delavec dovolj prostora za sproščeno delo in potrebno gibanje.

9. omogočimo ustrezen odmor

Ergonomsko najbolj ustrezno je razgibano delo, pri katerem se telesni položaji spreminjajo.

10. delovno okolje naj bo MIKROKLIMATSKO UDOBNO

Med ergonomske dejavnike sodijo tudi ustrezni fizikalni in kemijski pogoji:

• zagotoviti je potrebno primerno razsvetljavo brez motečega odbleska in odseva;
• raven hrupa naj bo nizka, da se preprečita izguba sluha in stres;
• temperatura, vlaga in pretok zraka naj bodo na udobni ravni;
• zaščitimo se pred vibracijami, nevarnimi kemičnimi snovmi ter sevanjem.