Neželeni učinki kopičenja kilogramov

ZDRAVA TELESNA TEŽA

V prispevku boste spoznali pomen zdrave telesne teže, vplive prekomerne telesne teže na naše zdravje ter priporočila za vzpostavitev in vzdrževanje zdrave telesne teže.

Zdrava telesna teža ima številne dobre učinke na naše telo:

• splošno dobro počutje,
• zmanjša tveganje za različne kronične bolezni in prezgodnjo smrt,
• pomaga ohraniti zdrave kosti, mišice in sklepe,
• pozitivno vpliva na spanec in samopodobo,
• pomaga, da se lažje spopadamo s stresom in imamo več energije.

INDEKS TELESNE MASE

Eden najpogosteje uporabljenih kazalnikov (pre)hranjenosti je indeks telesne mase (ITM). Izračunamo ga tako, da telesno težo v kilogramih delimo z višino v metrih na kvadrat.

• ITM < 18,5 – prenizka telesna masa
• 18,5 < ITM < 25 – normalna telesna masa
• 25 < ITM < 30 – prekomerna telesna masa
• ITM > 30 – debelost
• ITM > 35 – debelost I stopnje
  
• ITM > 40 – debelost II stopnje
  

Obseg trebuha in pasu

Ker ima ocena hranjenosti z indeksom telesne mase ima omenjene slabosti je dodatna priporočljiva metoda za oceno (pre)hranjenosti merjenje obsega pasu:

• pri ženskah naj bi bil obseg manj kot 80 cm,
• pri moških pa manj kot 94 cm.

Analiza telesne sestave

Priljubljena sodobna metoda za določanje količine maščob v telesu je analiza sestave telesa z bioimpendančno merilno tehniko, pri kateri se razlike v električni upornosti tkiv pretvorijo v oceno količine telesnega maščevja, mišične mase, vode in kosti.

Telesna teža in zdravje

Prekomerna teža in debelost sta znana dejavnika tveganja za razvoj različnih bolezni. Posamezniki s povišano telesno težo pogosteje zbolevajo za:

• boleznimi srca in ožilja (povišan krvni tlak, srčni infarkt, možganska kap),
• presnovnimi boleznimi (sladkorna bolezen),
• boleznimi prebavil,
• boleznimi gibal,
• duševnimi motnjami,
• drugimi obolenji.

vpliv na Bolezni srca in ožilja

Povišane vrednosti holesterola in maščob v krvi zaradi nalaganja na žilno steno, le-to postopoma okvarijo. Po določenem času pride do zmanjšanega pretoka ali celo do zamašitve žilja in okvare organov, ki jih te žile prehranjujejo.

Srčni infarkt nastane, ko se zamaši ena ali več arterij, ki prehranjujejo srce.

Simptomi srčnega infarkta:

• tiščoča ali pekoča bolečina v prsnem košu,
• širijenje bolečine v levo ramo, vrat, čeljust ali med lopatici,
• občutek težkega dihanja.

Možganska kap je nenaden dogodek, pri katerem je zaradi zamašitve žile in posledično nezadostne oskrbe možganov s krvjo moteno njihovo delovanje.

Simptomi možganske kapi:

• nenaden močan glavobol,
• zmedenost,
• motnja razumevanja ali tvorjenja govora,
• enostranska motnja vida ali dvojni vid,
• oslabelost ali ohromelost mišic obraza, roke ali noge polovice telesa,
• težava s hojo ter ravnotežjem.

Nastanek debelosti

Osnovni presnovni procesi v telesu zagotavljajo, da se energija, ki jo vnesemo s hrano primerno razporeja glede na potrebe. Če je vnos dlje časa večji od porabe, pride do povečanja telesne mase v obliki odvečne maščobe (več o področju v tem poglavju).

Eno izmed največjih tveganj za nastanek in posledice povečane telesne mase oziroma debelosti je uživanje enostavnih sladkorjev. Na primer, namizni sladkor je sestavljen iz glukoze in fruktoze. Razlika med njima ni velika, pomembna pa je razlika v njuni presnovi. Fruktoza se namreč bistveno hitreje in bolj nenadzorovano vključuje v presnovne procese, iz katerih se tvorijo tvorijo zaloge maščob.

visceralna debelost

Za debelost, ki nastane kot posledica prevelikega uživanja fruktoze značilno, da je centralnega tipa, medtem ko je za glukozo bolj značilna podkožna maščoba.

To pomeni, da se nahaja v notranjosti našega telesa, predvsem v trebušni votlini okrog naših organov – jeter, trebušne slinavke in prebavnega trakta.

Ravno centralni tip debelosti predstavlja največje tveganje za nastanek nekaterih pomembnih stanj, ki jih s skupnim imenom imenujemo presnovni ali metabolni sindrom.

Presnovni sindrom

Presnovni sindrom zajema sladkorno bolezen tipa 2, zvišano koncentracijo maščob v krvi, povišan krvni tlak, znižano koncentracijo HDL (dobrega) holesterola in centralno debelost.

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen je kronično zvišana koncentracija glukoze v krvi. Do tega pride zaradi “izčrpanja” trebušne slinavke, ki ni več sposobna proizvajati zadostnih količin hormona inzulina, ki znižuje koncentracijo glukoze v krvi.

Vzrok za to je dolgotrajno uživanje visokih količin ogljikohidratov, pa tudi sama centralna debelost, ki okvari delovanje trebušne slinavke (in ostalih organov).

Poleg tega konstantno zvišane koncentracije glukoze s svojimi presnovnimi produkti, povzročajo povišanje koncentracije maščob v krvi, povišanje LDL (slabega) holesterola nad HDL (dober) holesterol ter povečajo tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj.

Spanje

Sama debelost pa lahko vpliva še na en zelo pomemben del našega vsakdana – spanje. Ljudje, ki so debeli imajo več možnosti za nastanek motenj dihanja v spanju, kar odločilno zmanjša kakovost spanca in s tem kakovost življenja.

Spanje je proces, ki vzpostavlja ravnovesje v našem telesu. Tako brez zadostne količine spanca na primer pride do hormonskega neravnovesja, ki povzroči povečan apetit. S tem vstopimo v začaran krog, ki še poslabšuje kakovost našega življenja in povečuje tveganje za poslabšanje našega zdravja.

vpliv na Presnovne bolezni

Ena najbolj poznanih kroničnih presnovnih bolezni je sladkorna bolezen.

Za sladkorno bolezen je značilno moteno prehajanje krvnega sladkorja v celice.​ Povišan krvni sladkor okvari žilje oči, ledvic, srca, udov in možganov, kar privede do motenega delovanja teh organov.

vpliv na Prebavila

Želodec

Prekomerna telesna masa je pogosto razlog zatekanja želodčne kisline v požiralnik, kar imenujemo gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Pogosti simptomi so pekoč ali boleč občutek v žlički ali za prsnico, ki se širi navzgor proti žrelu, v nekaterih primerih tudi kašelj.

Jetra

Ob preobremenitvi našega telesa z maščobami, jetra postanejo zamaščena, kar lahko privede do vnetja jetrnega tkiva in posledično okvare funkcije organa.

Gibalni sistem

Povišana telesna teža prekomerno obremeni naše sklepe. Posledično se sklepi obrabijo hitreje, pri tem pa se pojavijo bolečine.

Poleg tega debelost, telesna neaktivnost in sedeč življenjski slog pripeljejo tudi do bolečin v križu, ki so ena najpogostejših zdravstvenih težav ljudi.

Duševne motnje

Povišana telesna teža je pogosto med razlogi za slabo samopodobo človeka.

Pri ljudeh s prekomerno telesno težo se zaradi kopičenja maščevja v predelu vratu večkrat pojavljajo tudi motnje spanja. Največkrat se kažejo z glasnim smrčanjem ali celo s prekinitvijo dihanja za kratek čas med spanjem.