KAJ JE STRES?

Stres je odgovor organizma na zunanje ali notranje dejavnike, ki zmotijo človekovo ravnovesje.

Preden nadaljujete, preverite svoje znanje.

POZITIVNI IN NEGATIVNI STRES

Stres sam po sebi ni škodljiv. Glede na njegov učinek tako ločimo pozitivni (evstres) in negativni stres (distres).

Pozitivni stres nas spodbuja k aktivnosti in delu in nam predstavlja izziv, ki ga želimo sprejeti. Šele ko stresa ne moremo več obvladovati, nastopi negativni stres ali distres.

BORITI SE ALI BEŽATI

Naravni odgovor organizma na stresno situacijo je tako imenovana reakcija “boj ali beg“.

Predstavljajte si, da ste na sprehodu v gozdu in pred seboj zagledate medveda, ki teče proti vam!

Takoj doživite akutno stresno reakcijo: v kri se sprostijo stresni hormoni (adrenalin, kortizol in glukagon), aktivira se simpatični živčni sistem. Posledica je takojšnja visoka zbranost, hitro bitje srca, ki črpa kri po telesu, globoko dihanje, ki prinaša kisik, kri polna glukoze in mišice pripravljene za akcijo. Pripravljeni ste na boj ali beg.

PREPOZNAJMO STRES

Oseba, ki se znajde v stresni situaciji, doživi trenutno zoožanje pozornosti, razmišljanje postane togo, pojavita se lahko zaskrbljenost ali strah. Oseba, izpostavljena dolgotrajnemu stresu, je manj odločna in sprejema nepremišljene odločitve.

Preden nadaljujete, prosimo, da preverite svoje znanje.

SPREMEMBE V VEDENJU

Posamezniki, ki so pod stresom, se pogosto zatekajo k neučinkovitim mehanizmom spoprijemanja s stresom, kot so prenajedanje ter pretirano uživanje ali škodljiva raba psihoaktivnih snovi (nikotin, kofein, alkohol, droge ter zdravila).

vpliv stresa na zdravje

Preden nadaljujete, prosimo, odgovorite na spodnje vprašanje.

TELESNI ODGOVOR NA PSIHIČNE DRAŽLJAJE

Ob izpostavljenosti stresorjem se v kri sprostijo stresni hormoni, aktivira se avtonomno živčevje – telo se znajde v izrednem stanju. Omenjeni mehanizmi povzročijo hitro bitje srca in povišanje krvnega tlaka, kar poveča obremenitev srca.

V kri se hitro izloči veliko krvnega sladkorja in maščob, poveča se koncentracija škodljivih prostih radikalov.

Težava pri stresu je, če tako telesno stanje traja predolgo ali se ponavlja prepogosto brez ustreznega obdobja regeneracije.

ZDRAVSTVENE TEŽAVE POVEZANE S STRESOM

Pri močnem ali dolgotrajnem doživljanju stresa se poveča izločanje želodčne kisline, hkrati pa se zmanjša prekrvavitev prebavil, kar povzroči različne težave s strani prebavnega sistema.

Najprej se pojavijo težave z želodcem ter dvanajstnikom, kjer prihaja do poškodbe sluznice prebavil in s tem povezanih bolečin. Pojavijo se tudi težave s črevesjem ali pa pride do poslabšanja obstoječih bolezni.

Zaradi delovanja hormonov ter vpliva na kri in ožilje pride do motenj v delovanju endokrinih žlez (bolezni ščitnice, sladkorna bolezen), motenj v delovanju ledvic in jeter, bolezni imunskega sistema (avtoimune bolezni) ter motenj v delovanju reproduktivnega sistema.

Izgorelost

Do izgorelosti lahko pride pri dolgotrajni izpostavljenosti močnemu stresu.

Preden nadaljujete, preverite svoje znanje.

Izgorelost je proces, ki se kaže s čustveno izčrpanostjo, zmanjšanim interesom za delo in druga pomembna področja v življenju, sčasoma slabšo učinkovitostjo pri delu ter razvojem različnih zdravstvenih težav.

O OPOZORILNIH ZNAKIh

prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., specialistka psihiatrije

tesnoba

Tesnoba (anksioznost) je neprijetno čustvo, ki ga običajno spremljajo telesne in vedenjske spremembe, podobne odzivu na stres. Pojavlja se lahko nenadno ali postopoma, lahko je komaj zaznavna ali pa se kaže v obliki paničnih napadov.

DEPRESIJA

Depresija sodi med najpogostejše duševne motnje v Sloveniji. O njej govorimo:

• ko je posameznikovo razpoloženje več kot dva tedna vsak dan zelo negativno;
• če se v tem času opazno zmanjšata njegovo zadovoljstvo in zanimanje za skoraj vse dejavnosti, ki so ga sicer zadovoljevale;
• če je prisotna povečana utrudljivost in pomanjkanje energije.

Zaključek

Stres je refleksni odgovor organizma na zunanje ali notranje dejavnike, ki zmotijo človekovo ravnovesje.

Izpostavljenost stresu sproži tako imenovano ”boj ali beg” reakcijo, pri kateri se aktivira živčni sistem, v kri se izločijo stresni hormoni, poviša se raven krvnega sladkorja.

Kadar posameznik začuti, da se ne more spoprijeti z zahtevami okolja, začne doživljati negativni stres. Težave nastanejo, kadar stres traja predolgo, organizem pa nima na voljo dovolj časa za regeneracijo.

Dolgotrajna izpostavljenost prekomernemu stresu povzroči različne telesne in duševne zdravstvene težave.