SEDENJE IN ZDRAVJE

Čeprav se zdi sedeče delo na prvi pogled udobno in nenevarno, je hrbtenica med dolgotrajnim sedenjem izpostavljena povečanim obremenitvam.

KOSTNO-MIŠIČNI SISTEM

Kostno-mišični sistem je pri dolgotrajnem sedenju obremenjen zaradi nenaravnega (neergonomskega) telesnega položaja, telesne neaktivnosti, dolgotrajnih statičnih obremenitev in motenega pretoka krvi. Med najbolj obremenjenimi deli lokomotornega sistema pri sedenju je hrbtenica.

Posledice preobremenitev gibal se kažejo kot neugodni občutki, bolečine, otrplost in mravljinčenje, ki so sprva prehodni in minljivi, pri dolgotrajnem zanemarjanju pa lahko postanejo kronični.

ZGRADBA HRBTENICE

Hrbtenico si lahko predstavljamo kot steber, sestavljen iz koščenih vretenc, ki jih medsebojno povezujejo medvretenčne ploščice. Na koščene dele hrbtenice se pripenjajo mišice, ki hrbtenico stabilizirajo in premikajo.

Vretenca skupaj z vezmi, ki jih povezujejo, tvorijo tunel – hrbtenični kanal, v katerem leži hrbtenjača. Ta se kot nekakšen snop nadaljuje iz možganov, sestavljena pa je iz živčnih celic in živčnih vlaken – živcev.

HRUSTANEC

Hrustanec najdemo na različnih mestih v telesu, od konice nosu do uhljev (na sliki – A) in grla, na spojih med rebri in prsnico, v medvretenčnih ploščicah (B) ter najpomembnejše – na sklepnih površinah (C), kjer je njegova funkcija blaženje sil in udarcev ter gladko drsenje sklepnih površin.

Posebnost hrustanca se kaže v načinu njegovega prehranjevanja. Med odraščanjem krvne žile iz hrustanca postopno izginejo, potrebna hranila in kisik pa v hrustanec pridejo le z izmenjavo snovi med hrustancem in sklepno tekočino.

Za ustrezno prehrano sklepnega hrustanca pri odraslem človeku je tako nujno potrebno zagotoviti zadostno gibanje v sklepih, kar pospeši izmenjavo snovi med hrustancem in okolico.

MEDVRETENČNA PLOŠČICA

Medvretenčne ploščice (s tujko – intervertebralni diskusi) se nahajajo med koščenimi telesi dveh sosednjih vretenc. Zgrajene so iz zunanjega, tršega, vezivnega dela ter notranjega želatinoznega jedra.

Zaradi poltekočega jedra se sile med sosednjimi vretenci prenašajo enakomerno, medvretenčne ploščice tako delujejo kot hrbtenični amortizerji.

S starostjo, pri poškodbah, dolgotrajnih obremenitvah ter pri drugih degenerativnih procesih se medvretenčne ploščice kronično “izsušujejo“, izgubljajo prožnost in s tem svojo osnovno funkcijo blaženja sil v hrbtenici. Posledica tega je povečano tveganje za poškodbo ali obrabo ter s tem razvoj različnih bolezni hrbtenice.

PREHRANJEVANJE MEDVRETENČNIH PLOŠČIC

Ker se medvretenčna ploščica, podobno kot drugi sklepni hrustanci v telesu, prehranjuje z difuzijo hranil iz sklepne tekočine, je gibanje v hrbtenici ključnega pomena za ohranjanje zdravja medvretenčnih ploščic in hrbtenice.

Pri gibanju v hrbtenici se zaradi spreminjanja tlakov po površini medvretenčne ploščice iz nje iztiska in vsesava tekočina, v kateri so raztopljene hranilne in odpadne snovi. Pri predklonu naraste tlak v sprednjem delu ploščice, v zadnjem delu pa pade; obratno je pri zaklonu nazaj. Princip je enak tudi pri ostalih gibih v hrbtenici.

OBREMENITEV MEDVRETENČNIH PLOŠČIC

Sile, ki delujejo na medvretenčne ploščice so pri človeku največje v ledvenem in križnem delu hrbtenice. Ko stojimo, je pritisk na medvretenčno ploščico, ki leži med 4. in 5. ledvenim vretencem (“disk L4L5″), približno enak naši telesni teži.

IZBOČENJE MEDVRETENČNE PLOŠČICE – HERNIJA DISKA

Večje ali dolgotrajne obremenitve hrbtenice lahko privedejo do izbočenja ali izlitja želatinoznega jedra medvretenčne ploščice v okolico – tako imenovane hernije diska.

Če izbočeni del pritisne na katerega od bližnjih živcev (slika spodaj), se v predelu, ki ga pritisnjeni živec oživčuje, pojavijo bolečine in drugi simptomi.

IŠIAS – LUMBOISHIALGIJA

Najbolj znan primer pritiska na živec zaradi izbočenja medvretenčne ploščice je tako imenovani išias, pri katerem je pritisnjen veliki kolčni živec, ki oživčuje zadnji del stegna in noge. Značilni simptomi, ki se v tem primeru pojavijo, so bolečina, ki lahko seva od križa preko ritnice in vzdolž noge do stopala, mravljinčenje ter otopelost ali gluhost noge.