Prispevki

Najnovejši prispevki


work-life-balance-xx3867-2179-0-339-1200x676.jpg

V času, ko so vsa podjetja, ki so imela to možnost, poslala svoje delavce na delo od doma, se sprašujemo, kako tudi doma poskrbeti, da bo delo zdravo in učinkovito.

Nekatere raziskave, ki so primerjale zdravje zaposlenih, ki na delo prihajajo v pisarno, in tistih, ki delajo od doma, so ugotovile pozitivne vplive dela od doma: večjo stopnjo zadovoljstva med zaposlenimi, manj stresa, ki izhaja iz odnosov v delovnem kolektivu, boljše usklajevanje družinskega in poslovnega življenja ter celo večjo stopnjo fizične aktivnosti pri tistih, ki so delali od doma. Kljub naštetemu, pa se je za čim več ugodnih učinkov dela od doma potrebno lotiti premišljeno. Trenutne okoliščine epidemije s koronavirusom od nas zahtevajo dodatne psihične in fizične prilagoditve. Med njimi sta zelo pomembni obvladovanje tesnobe in prilagoditev urnika z drugimi člani gospodinjstva, ki sobivajo z nami in hkrati prav tako delajo, prebivajo ali se šolajo od doma, ugotavlja mag. psihologije, Katarina Drev iz Zavoda za atraktivno promocijo zdravja, ZAP.

Doma duševno zdravi

Kako doseči, da nas ne prevzame zaskrbljenost? V situaciji, ko nas je delo od doma ujelo nepripravljene in ko nas navdaja negotovost, kako se bo epidemija širila, je pomembno, da se pomirimo in se še naprej čutimo sposobne vsakodnevnega delovanja. Izogibajmo se temu, da bi prepogosto namesto dela iskali zadnje število novo obolelih ter se izgubljali v predolgih »odmorih« s prebiranjem vseh možnih prispevkov na temo novega virusa. Raje si določimo čas, ko bomo prebrali le izbrane novice, informacije pa iščimo v relevantnih in strokovnih virih. Tesnobo preženimo z ohranjanjem stikov s sodelavci ter z osebami, ki jim zaupamo in ki na nas delujejo pomirjujoče. Preventivno ter antistresno delujejo tudi mnoge sprostitvene tehnike. V kolikor jih še ne poznamo, je zelo koristno in pomirjujoče že enostavno osredotočanje na umirjeno dihanje. Pri tem je na spletu na voljo za ozadje veliko umirjene glasbe ali zvokov iz narave, npr. zvok dežja ali šumečega potoka. Občutki tesnobe in zaskrbljenosti so v takem času običajni, če pa je stiska zelo huda, brez sramu pokličimo katero od brezplačnih linij za pogovor in pomoč v stiski.

Učinkovito delo od doma

Za učinkovito delo od doma je potrebno svoje obveznosti in pričakovanja glede dela doma pojasniti ostalim družinskim članom, saj delo od doma pomeni delo! S tem morajo biti seznanjeni tudi naši otroci. Prilagodimo čas za produktivnost svojemu »bioritmu«, ko smo sposobni intenzivnega dela, in poskrbimo za to, da imamo takrat na razpolago za to namenjen prostor in mir. Doktorica farmacije, vodja projektov promocije zdravja pri delu v Zavodu ZAP in CHO po naravi (chief happiness officer), dr. Andreja Detiček, priporoča načrtovanje dela vnaprej, vsaj za naslednji dan, še bolje pa za cel teden. Tako bomo lahko zjutraj delovni dan samo še »preleteli« in pričeli z delom, ob koncu dneva pa bomo bolj zadovoljni, saj bomo imeli pregled nad opravljenimi nalogami. Da ostanemo povezani s sodelavci in zunanjim svetom, uporabimo sodobno tehnologijo, a komunikacijo časovno pametno umestimo, da ne postane kradljivec produktivnega časa. Manj pomembne telefonske klice opravimo izven časa največje zbranosti, bodisi na začetku, za ogrevanje, ko skupaj s sodelavci prek telefona spijemo kavo, ali pa kasneje v delovnem dnevu, ko smo že opravili nekaj pomembnih stvari.

Odmori za regeneracijo

V načrtovanje delovnega dne vključimo tudi odmore za malico in druge krajše ter aktivne odmore. Slednjim ne bo hvaležna samo naša hrbtenica, temveč bomo zaradi njih pri delu tudi bolj učinkoviti. ZAP-ov kineziolog Miha Rojc svetuje, da statično sedenje prekinjamo na vsake pol ure, najbolje tako, da vstanemo in naredimo kratek sprehod po prostoru. Ob tem lahko spijemo kozarec vode ali prezračimo stanovanje in vanj spustimo svež zrak. Vsaj enkrat dnevno naj bo odmor aktiven, ko naredimo nekaj preprostih vaj, s katerimi razbremenimo in raztegnemo obremenjene mišice ter poživimo neaktivne dele telesa. Veliko dobrega si bomo naredili s kratko izvedbo nekaterih enostavnih vaj, ki smo se jih naučili že v osnovi šoli, pogosto pa nas kar samo telo sili v izvedbo spontanih gibov in pretegov, ki nam prijajo in koristijo po dolgotrajnem sedenju.

Zdrava drža

Po mnenju strokovnega vodje Zavoda ZAP, asist. Davorja Denkovskega, dr. med., specialista medicine dela, prometa in športa, nam bo zdravje služilo dlje, če tudi doma poskrbimo za čim boljšo ergonomsko ureditev delovnega mesta. Ker sedimo, je osnova stol, ki naj nam omogoča čim bolj nevtralni položaj hrbtenice, udov in sklepov. Z nekaj adaptacije z blazinami, lahko tako celo kuhinjski stol naredimo bolj ergonomski. Pomemben parameter je višina delovne površine, na kateri so na primer položene podlahti s sproščenimi rameni, ko tipkamo po tipkovnici. Računalniški zaslon naj bo ustrezno oddaljen z zgornjim robom v višini oči (pogled naj bo usmerjen rahlo navzdol) in po možnosti postavljen pravokotno na vir svetlobe (npr. okno), da oči dodatno ne utrujamo. Najpomembneje pa je, da sedenje vsake toliko zamenjamo za stoječi položaj, npr. v obliki odmora, ali pa nadaljujemo s stoječim delom, z računalnikom na omarici.

Z upoštevanjem naštetih priporočil bomo zagotovo naredili korak v smeri bolj zdravega in produktivnega dela od doma, ki je lahko tudi v trenutnih razmerah učinkovito in zadovoljujoče. Za več koristnih nasvetov in svetovanje v živo se lahko kadarkoli obrnete za naše strokovnjake.



Spoštovani,

z namenom zaščite zaposlenih in obvladovanja epidemije z novim koronavirusom delovnim organizacijam svetujemo naslednje korake:

1. Identificirajte delovna mesta s povečanim tveganjem za okužbo. Poleg delovnih mest, kjer zaposleni prihajajo v stik s strankami ali zunanjimi izvajalci, so to tudi vsa delovna mesta, kjer je na istem mestu prisotnih večje število zaposlenih, delovna mesta, kjer prihaja do visoke fluktuacije ljudi, ter delovna mesta, kjer med delavci ni mogoče zagotoviti vsaj dveh metrov razdalje. Poiščite ostale kritične točke v podjetju, kjer se zbira ali izmenjuje večje število oseb, kot so npr. jedilnice, garderobe, vhodi v podjetje, dvigala i..

2. Poiščite možne rešitve za zmanjševanje stikov med zaposlenimi na kritičnih točkah in na delovnih mestih s povečanim tveganjem in jih čim hitreje implementirajte: npr. drseči delovni čas v izogib gneči na vhodih v podjetje, več terminov za malico ali podaljšanje časa za malico, malicanje v pisarnah, prerazporeditev stolov v jedilnicah, omejevanje nenujnih medsebojnih stikov v podjetjih, ukinjanje odmorov za kajenje in drugih oblik zbiranja delavcev v skupine, reorganizacija proizvodnih procesov s ciljem redčenja števila zaposlenih v prostoru – pri enoizmenskem delu z začasno uvedbo druge izmene, pri večizmenskem delu zmanjšati obseg proizvodnje, upočasniti tekoče trakove in s tem zagotoviti ustrezne varnostne razdalje med sodelavci za trakom, zmanjšati normo oz. hitrost stroja tako, da bo stroj lahko posluževal en delavec naenkrat, pri izdelkih, ki si jih tekom proizvodnega procesa podaja več delavcev, reorganizirati delo tako, da bo z istim izdelkom rokovalo čim manj ljudi ipd.

3. Dobra higiena delovnega mesta

Pomembno je redno čiščenje in razkuževanje površin, posebno na bolj frekventnih točkah, obvezno čiščenje površin po končani izmeni. Ne pozabiti na kljuke, tipkovnice, miške, telefoni, sanitarije. V primeru pomanjkanja čistilnih in dezinfekcijskih sredstev je možno čistilo pripraviti z mešanjem belilnih sredstev in vode (npr. 1L varikine v 9 L vode).

4. Samozaščita in odgovornost do drugih

Potrebno je kontinuirano izobraževanje in informiranje zaposlenih o splošnih higienskih ukrepih, spremembah v organizaciji dela ter odgovornem obnašanju na delovnem mestu. Vodje naj bodo zgled ostalim.

5. Prerazporeditve in čakanje na delo

V kolikor bo zaradi zagotavljanja varnih delovnih pogojev v podjetju potrebno nekaterim delavcem odrediti čakanje na domu, svetujemo, da imajo pri tem prednost naslednje bolj ogrožene skupine zaposlenih:

– delavci na bioloških in imunosupresivnih zdravilih

– delavci na kemoterapiji

– nosečnice

– težja srčno-žilna obolenja

– sladkorna bolezen na inzulinu

– stanja po kapi

– težje bolezni dihal

– rak (aktiven v zadnjih 5 letih)

– kronične bolezni jeter

– kronična ledvična bolezen

– delavci, stari nad 55 let

– ostala obolenja po presoji zdravnika

V primeru, da delavec izpolnjuje katerega od zgornjih pogojev, to pove svojemu nadrejenemu in/ali kadrovski službi, ki se odloči, da delavca umakne iz delovnega procesa. V kolikor delavec razloga delodajalcu ne želi povedati ali le-ta v razlog dvomi, se delavca napoti/konzultira pooblaščenega specialista medicine dela, ki na podlagi zdravstvenega stanja delavca in presoje tveganja za okužbo pri delu predlaga nadaljnje ukrepe.

6. Začasna prekinitev proizvodnega procesa

Kjer z organizacijskimi in higienskimi ukrepi ni mogoče zagotoviti varnih delovnih pogojev, svetujemo začasno prekinitev delovnih procesov. Za kakršnekoli dodatne pojasnitve kontaktirajte vašega pooblaščenega izvajalca medicine dela.



Z namenom obvladovanja epidemije z virusom SARS-CoV-2, delovnim organizacijam odsvetujemo združevanje večjega števila oseb v delovnem procesu in takojšnje odstranjevanje potencialno okuženih oseb z dela. Posebno pozornost je potrebno nameniti zaščiti ogroženih skupin zaposlenih:

– delavci na bioloških in imunosupresivnih zdravilih, delavci na kemoterapiji, nosečnice, težja srčno-žilna obolenja, sladkorna bolezen na inzulinu, stanja po kapi, težje bolezni dihal, rak (aktiven v zadnjih 5 letih), kronične bolezni jeter, kronična ledvična bolezen, delavci, stari nad 55 let, delavci, ki neposredno skrbijo za bolj ogrožene skupine bolnikov in nimajo možnosti izolacije, ostala obolenja po presoji zdravnika.






Kontakt


E-MAIL

info@zap.si



TELEFON

041 704 954



Spremljajte nas preko

Socialnih omrežij



Pokliči zdaj