Domov » Baza znanja HRM » Obvladovanje okužb dihal (vključno s COVID) v delovni organizaciji

Okužbe dihal med zaposlenimi

Okužbe dihal so najpogostejše bolezni, ki prizadenejo slovenskega delavca in so najpogostejši razlog za odhod v bolniški stalež med zaposlenimi.

Izdelava ocene tveganja za okužbo v delovni organizaciji: 1. identificirajte tvegana delovna mesta

Poleg delovnih mest, kjer zaposleni prihajajo v stik z bolniki, potencialno okuženimi, s strankami ali z zunanjimi izvajalci, so delovna mesta s povečanim tveganjem za okužbo tista:

  • kjer je na istem mestu prisotno večje število zaposlenih,
  • kjer prihaja do visoke fluktuacije ljudi,
  • kjer med delavci ni mogoče zagotoviti vsaj 1,5 metra razdalje.

2. Poiščite rešitve za zmanjševanje prenosa okužbe

Med ukrepi, ki jih v ta namen priporočamo, so:

  • zagotavljanje ustreznega zračenje prostorov,
  • zagotavljanje ustrezne razdalje in fizičnih preprek med zaposlenimi oz. strankami,
  • delo od doma,
  • več terminov za malico ali podaljšanje časa za malico ter malicanje v pisarnah,
  • omejevanje nenujnih medsebojnih stikov v podjetjih,
  • drseči delovni čas v izogib gneči na vhodih v podjetje in drugo.

3. zagotovite dobro higieno delovnega mesta

Pomembno je čistiti in/ali razkuževati površine, ki se jih delavci in stranke pogosto dotikajo, kot so npr. delovne postaje, pulti, kljuke, stikala, svinčniki za souporabo ipd.

Delavce opozarjajte, naj si ne delijo skodelic, kozarcev, posode, pribora. Po uporabi je potrebno posodo in pribor umiti z vodo in detergentom.

4. Ozaveščajte in vzdržujte kulturo zdravja

Potrebno je kontinuirano ozaveščati zaposlene o splošnih higienskih ukrepih, spremembah v organizaciji dela ter o odgovornem obnašanju na delovnem mestu. Vodje naj bodo zgled ostalim.

5. identifikacija ogroženih skupin zaposlenih

V primeru širjenja bolj tveganih variant prenosljivih bolezni naj delovne organizacije posebno pozornost namenijo preprečitvi okužbe zaposlenih, pri katerih obstaja večje tveganje za zdravstvene zaplete, kot so na primer:

  • delavci na bioloških in imunosupresivnih zdravilih,
  • delavci z rakavim obolenjem na sistemski terapiji raka (kemo-, imuno-, tarčna terapija),
  • delavci po presaditvi organov/tkiv, ki prejemajo imunosupresivno terapijo,
  • delavci z neurejeno sladkorno boleznijo,
  • delavci s kronično pljučno boleznijo, ki so bili ali so še na katerikoli vrsti sistemske protivnetne ali imunosupresivne terapije,
  • delavci z visokim in neurejenim krvnim tlakom,
  • delavci stari nad 65 let in nosečnice
  • drugi delavci s težjimi kroničnimi boleznimi po presoji specialista medicine dela in glede na oceno tveganja.

Kako postopati v primeru potrditve okužbe delavca?

  1. Vse zaposlene je potrebno obveščati, da v primeru pojava simptomov okužbe dihal (npr. slabo počutje, prehladni znaki, kašelj, vročina, težko dihanje) ne hodijo v delovno okolje.
  2. V primeru potrjene okužbe s koronavirusom naj delavec čim prej obvesti delodajalca, slednji pa identificira tesne kontakte na delovnem mestu, oceni stopnjo tveganja za prenos in sprejme nadaljnje ukrepe.
  3. Sodelavci, ki so bili z okuženim delavcem v tesnem stiku, naj opazujejo svoje zdravstveno stanje še vsaj en teden po tesnem stiku. V primeru pojava znakov okužbe dihal ali poslabšanja počutja naj ostanejo doma in pokličejo svojega osebnega zdravnika.