Prepoznajmo slabšanje duševnega zdravja pri sodelavcu

Domov » Baza znanja HRM » Prepoznajmo slabšanje duševnega zdravja pri sodelavcu

STRES in delazmožnost zaposlenih

Kadar posameznik začuti, da se ne more spoprijeti z zahtevami okolja, začne doživljati negativni stres. Težava nastane, kadar takšno stanje traja predolgo ali se ponavlja prepogosto, brez ustreznega obdobja regeneracije.

Dolgotrajno delovanje stresnih hormonov in aktivacije avtonomnega živčnega sistema telo izčrpava, saj ga ves čas drži v izrednem stanju.

Kako pri sodelavcu prepoznati duševno bolezen?

Spremembe v vedenju

Posamezniki, ki so pod stresom, se pogosto zatekajo k neučinkovitim mehanizmom spoprijemanja s stresom, kot so prenajedanje ter pretirano uživanje ali škodljiva raba psihoaktivnih substanc (nikotin, kofein, alkohol, droge ter zdravila).

Zaradi povišane stopnje stresa in škodljive rabe psihoaktivnih substanc se lahko poslabša kvaliteta spanja, kar dodatno negativno vpliva na delazmožnost.

VPLIV PREKOMERNEGA STRESA NA TELO

Dolgotrajna izpostavljenost stresu je dejavnik tveganja za razvoj in poslabšanje bolezni srca in ožilja, od visokega krvnega tlaka in motenj srčnega ritma, do srčnega infarkta in možganske kapi.

Pri močnem ali dolgotrajnem doživljanju stresa se poveča izločanje želodčne kisline, hkrati pa se oslabi prekrvavitev prebavil, kar povzroči različne težave s strani prebavnega sistema. Najprej se pojavijo težave z želodcem ter dvanajstnikom, kjer prihaja do poškodbe sluznice prebavil in s tem povezanih bolečin in slabosti. Pojavijo se tudi težave s črevesjem ali pa pride do poslabšanja obstoječih bolezni črevesja.

Zaradi delovanja hormonov ter vpliva na kri in ožilje pride do motenj v delovanju endokrinih žlez (bolezni ščitnice, sladkorna bolezen), motenj v delovanju ledvic in jeter, bolezni imunskega sistema (avtoimune bolezni) ter motenj v delovanju reproduktivnega sistema.

Vpliv na mišljenje in čustvovanje

Zaposleni, ki se znajde v stresni situaciji, doživi trenutno zoožanje pozornosti, razmišljanje postane togo. Oseba, izpostavljena stresu pogosto sprejema nepremišljene odločitve.

Zaradi stresa so sodelavci bolj razdražljivi in vzkipljivi, kar privede do težav pri medosebnih odnosih. Pri dolgotrajni izpostavljenosti stresu se lahko pojavita otopelost in apatija, kasneje tudi depresija.

Kako prepoznati, da stres traja predolgo?

Če pri sodelavcu opazimo znake, kot so ravnodušnost, zamujanje rokov, prelaganje obveznosti, pojavljanje napak pri delu, umikanje in odlašanje z delom, lahko preverimo ali je razlog za to doživljanje prekomernega stresa.

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

V začetnih fazah doživljanja prekomernega stresa ali lažjih motenj razpoloženja, ni nujno takoj obiskati psihiatra. V kolikor podjetje nima zaposlenega strokovnjaka za to področje, na katerega se lahko obrnejo zaposleni, lahko sodelavca napoti na medicino dela, ki ima običajno zaposlenega psihologa oz. sodeluje s psihologi in psihiatri specializirani za duševno zdravje zaposlenih. Zaposleni se lahko sam obrne tudi na osebnega zdravnika ali zunanje strokovnjake s področja duševnega zdravja.

Da pri zaposlenih do težav z duševnim zdravjem sploh ne pride, je pomembno, da opravijo temeljna usposabljanja s področja vzdrževanja lastnega duševnega zdravja in se na tem področju ozavestijo.

Vloga medicine dela pri prepoznavanju duševnih motenj pri zaposlenih v podjetju

Podjetje lahko zaposlenega napoti na predhodni, obdobni ali usmerjeni pregled na medicino dela (več o vrstah pregledov na povezavi).

Ob pregledu zdravnik medicine dela preveri delavčevo duševno zdravje in razpoloženje preko usmerjenega razgovora, vprašalnikov, podatkov v zdravstveni dokumentaciji in usmerjenih laboratorijskih preiskav (CDT, psihoaktivne snovi v urinu ipd.).

Zdravnik medicine dela glede na rezultate in ugotovljeno stanje, ob vsakem pregledu presodi ali je zaposleni sposoben svoje delo opravljati varno, zdravo in produktivno, skladno z zahtevami delovnega mesta in njegovimi delovnimi nalogami.

Zdravniško spričevalo z oceno “1”, ki ga prejme delodajalec, pomeni, da delavec te zahteve izpolnjuje. V kolikor je v spričevalu označena drugačna ocena, pomeni, da delavec tega v tem trenutku ne izpolnjuje v celoti (več o pomenu različnih ocen delazmožnosti v zdravniškem spričevalu na tej povezavi).

Delodajalec lahko zaposlenega, pri katerem sumi ali ugotavlja zmanjšano delazmožnost zaradi težav z duševnim zdravjem, skladno s pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, napoti na usmerjeni pregled na medicino dela, ki opravi usmerjene preglede in poda oceno delazmožnosti.

Vloga medicine dela pri obvladovanju težav z duševnim zdravjem zaposlenega – za delovno organizacijo

S stališča podjetja je namen pregleda na medicini dela ugotoviti ali je poslani delavec sposoben opravljati svoje delo varno, zdravo in produktivno, skladno z zahtevami delovnega mesta, in za to prejeti potrdilo – zdravniško spričevalo.

V primeru, ko se zdravnik medicine dela pri pregledu seznani ali ugotovi, da so pri zaposlenemu prisotne težave z duševnim zdravjem, ki negativno vplivajo na njegovo delazmožnost, to označi na zdravniškem spričevalu. Glede na resnost in trajnost težav na spričevalu označi bodisi 2 – kontrolni pregled ter podajo omejitev pri delu (npr. brez nočnega dela, brez vožnje v službene namene, brez dela s strankami, brez dela, kjer je zahtevana dolgotrajna visoka pozornost in koncentracija ipd.), bodisi 3 – začasna nezmožnost za delo (npr. pri akutnih psihozah, aktivni odvisnosti od alkohola, akutni izgorelosti, težki depresiji ipd.).

Postopek obravnave zaposlenih, ki imajo težave s prekomernim pitjem ali odvisnostjo od alkohola je na voljo na tej povezavi.

Kadar ob pregledu zdravnik medicine dela nima vseh potrebnih podatkov, bodisi, ker jih zaposleni ni dostavil (zdravstvena dokumentacija, izvidi…), bodisi še čaka na izvide, npr. predviden pregled pri specialistu v prihodnjem tednu, čakamo kontrolni laboratorij za potrditev diagnoze in podobno, lahko izda spričevalo pod oceno 6 – ocene ni možno podati. V tem primeru je ob pridobitvi manjkajočih podatkov za dokončno oceno delazmožnosti potrebno poslati novo napotnico.

Vloga medicine dela pri obvladovanju težav z duševnim zdravjem – za zaposlenega

V primeru, ko se zdravnik medicine dela pri pregledu seznani ali ugotovi, da so pri zaposlenemu prisotne težave z duševnim zdravjem, zaposlenemu poda priporočila in ga usmeri na nadaljnjo obravnavo, pri čemer priporoča najustreznejšo možnost, na primer: predlog napotitve k psihologu ali psihiatru, vključno z obravnavo pri osebnemu zdravniku, ki ima pogosto možnost svetovanja in zdravljenja pogostih oblik duševnih motenj (depresija, anksioznost, doživljanja prekomernega stresa ipd.).

Zaposlenemu specialist medicine dela priporoča vsebine in materiale, za krepitev ozaveščenosti, prepoznavanja in krepitve duševnega zdravja (razumevanje in obvladovanje stresa, tehnike sproščanja, čuječnost ipd).

psychologist-psychiatrist-vs-therapist-1-800×500-1.jpg

Glede na resnost težave in njen vpliv na delazmožnost, zdravnik določi termin kontrolnega pregleda na medicini dela, kjer ugotavlja ali je v tem času prišlo do izboljšanja stanja, ali je zaposleni šel na nadaljnjo obravnavo, ali sedaj prejema terapijo, kako je z izpolnjevanjem delovnih nalog in na tej osnovi poda novo oceno delazmožnosti.

opravljanje dela pri težavah z duševnim zdravjem

Glede na stalno rast ter vsesplošno razširjenost in prisotnost različnih težav z duševnim zdravjem, je dejstvo, da zaposleni s težavami z duševnim zdravjem povečini lahko opravljajo svoje delo. Pri tem je pomembno ravnotežje med resnostjo ter obvladovanjem težav in zahtevami delovnega mesta.

Tako kot telesne bolezni imajo tudi duševne motnje svoje boljše in slabše dneve, ki jih lahko sprožijo ali poslabšajo dejavniki z okolja, tudi delovnega, zato je pomembno, da podjetje celostno skrbi za vzdrževanje dobrega duševnega zdravja in delazmožnosti zaposlenih, pri čemer morajo biti pokrita vsaj področja:

duševnemu zdravju prijazno delovno okolje
usposabljanja in preverjena ozaveščenost zaposlenih s področja
usposabljanja za vodje s področja razumevanja duševnega zdravja zaposlenih
vzpostavljeno dobro sodelovanje z medicino dela na prepoznavanju in obvladovanju težav z duševnim zdravjem.

Kdaj lahko zaradi duševnih motenj pričakujemo omejitve pri delu ali invalidsko upokojitev delavca?

Omejitve pri delu, ki jih poda medicina dela na podlagi zdravstvenega pregleda zaposlenega so v večini primerov začasne in omejene s časovnim oknom, v tem času pa ob kontroli pričakujemo bodisi nove informacije v zvezi z razvojem zdravstvenega stanja, bodisi izboljšanje ali stabilizacijo stanja, v nekaterih primerih pa je v tem času prišlo do nadaljnjega razvoja bolezni in poslabšanja delazmožnosti.

V nekaterih primerih težjih in kroničnih bolezni, kjer zaposleni več trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delo, je na mestu predstavitev na invalidski komisiji in trajna pridobitev omejitev pri delu.

zgodnje prepoznavanje in obravnava težav pri zaposlenih

Ključno za ohranjanje zdravja in delazmožnosti zaposlenih je zgodnje prepoznavanje psihičnih (pre)obremenitev med zaposlenimi ter hitro in ustrezno ukrepanje.

Duševno zdravje in stanje zaposlenih je najbolj priporočljivo preverjati ob rednih pregledih na medicini dela z uporabo usmerjenih vprašalnikov (niso del osnovnega pregleda) in z drugimi presejalnimi metodami v realnem času.

Podjetje ima tako ves čas na voljo podatke o psihični kondiciji svojih zaposlenih, ki je seveda zelo pomembna za uresničevanje delovnih nalog in zastavljenih poslovnih ciljev podjetja.

Pri hitri in učinkoviti delovni rehabilitaciji zaposlenih po odsotnosti zaradi stresa in drugih duševnih motenj nam bo v veliko pomoč naš izvajalec medicine dela, ki pri svojem delu sodeluje s posebej usposobljenimi psihologi in psihiatri.

V kolikor v vašem podjetju še nimate vzpostavljenih vseh aktivnosti za učinkovito skrb za duševno zdravje zaposlenih in želite v zvezi s tem dodatne informacije nas kontaktirajte.