Nekatere izbrane poklicne bolezni

Poklicne okvare sluha zaradi hrupa

Avtor: Davor Denkovski, dr. med., spec. MDPŠ

Okvara sluha zaradi hrupa je najpogostejša poklicna bolezen v Evropi in predstavlja približno tretjino vseh z delom povezanih bolezni. V Pravilniku o poklicnih boleznih se poklicna okvara sluha nahaja pod številko 35.

Običajno nastane pri dolgotrajni izpostavljenosti hrupu nad 87 decibelov, pri občutljivih posameznikih pa tudi pri nižjih jakostih.

ODKRIVANJE OKVAR SLUHA pri zaposlenih

Na medicini dela se delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeni hrupu (gradbinci, delavci v hrupni proizvodnji, učitelji telovadbe ipd.) ob pregledu opravi meritev sluha s pomočjo tonalnega pražnega avdiograma (ADG).

Najbolj pozorni smo na okvare sluha v območju med 500 in 4000 Hertzi, ki je pomembno za vsakdanje sporazumevanje.

PREPREČEVANJE OKVAR SLUHA pri zaposlenih

Najbolj učinkovita zaščita je preprečevanje in obvladovanje hrupa pri samem izvoru hrupa. Sledi omejitev širjenja hrupa, zmanjševanje trajanja izpostavljenosti hrupu ter nazadnje osebna varovalna oprema – ustrezni čepki in slušalke.

Poklicna vibracijska bolezen

se pojavlja pri izpostavljenosti rok močnim vibracijam, najpogosteje preko delovnega orodja (žage, pnevmatska kladiva, brusilniki, vrtalniki ipd). Na seznamu poklicnih bolezni se nahaja pod številko 38.

Pogosteje se pojavlja pri zaposlenih v gradbeništvu, gozdarstvu, kovinski industriji, lesni industriji, v kmetijstvu, rudarstvu ipd.

Prizadetost živcev

Do okvar živčevja prihaja pri izpostavljenosti vibracijam s frekvenco nad 150 Hz in amplitudo manjšo od 0,1 mm. Oboleli delavec bo opazil povečano občutljivost za mraz, bolečine v prstih in rokah, povečano potenje, motnje občutka in mravljinčenje. Zaradi motenega finega prijema mu lahko začnejo padati iz rok stvari.

Prizadetost ožilja

Delavci so najpogosteje izpostavljeni vibracijam s frekvenco 50 – 150 Hz in amplitudo manjšo od 1 mm. Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vibracijam se drobne žile prstov tako spremenijo, da pride do občasno ali stalno motene prekrvavitve izpostavljenih prstov, posebno npr. pri sočasni izpostavljenosti mrazu.

Prizadetost kostnine in sklepov

Pri izpostavljenosti vibracijam nižjih frekvenc (do 30 Hz) in večjih amplitud (> 1 mm) lahko pride do okvar kosti in sklepov izpostavljene roke. Delavec opazi predvsem bolečine v prizadetih sklepih, lahko tudi manjšo gibljivost. Pri napredovanju bolezni lahko pride do zmanjšane ročne spretnosti in zmanjšane moči rok.

ODKRIVANJE in preprečevanje OKVAR zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu

Na medicini dela se delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeni lokalnim vibracijam, se opravi preiskava funkcije drobnega ožilja – digitalna pletizmografija ali ohladitveni test, kjer se ugotavljajo morebitne spremembe v prekrvavitvi prstov rok pri kratkotrajni izpostavljenosti mrazu.

Poklicni alergijski rinitis

Poklicni alergijski rinitis je alergijsko vnetje nosne sluznice, povzročeno z alergeni delovnega okolja.

Na seznamu poklicnih bolezni se nahaja pod številko 54.2.

Med t.i. poklicne alergene štejemo: moko, mlečne proteine, sojin prah, česen, čaj, kavo, začimbe, encime, izocianate, lesni prah, pršice, pelode, seno, gumo, lateks, plesni, zdravila, svilo, proteine ptic, kovine in njihove soli, sintetična vlakna in drugo.

Najbolj izpostavljeni poklici so delavci v živilski, gradbeni, lesnopredelovalni, farmacevtski, tekstilni, kemični industriji ter proizvodnji gume, plastičnih mas, kave, čaja, kmetijstvu in zdravstvu.

Klinično se kaže kot zamašenost nosu, izcedek iz nosu, kihanje in draženje v nosu.

Poklicni alergijski konjunktivitis

Poklicni alergijski konjunktivitis je alergijsko vnetje očesnih veznic, povzročeno z alergeni delovnega okolja. Alergeni so snovi (nizko- in visokomolekularne), s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu.

Med t.i. poklicne alergene štejemo: alergene živalskega ali rastlinskega izvora, encime, gumo, lateks, izocianate, lesni prah, barve, akrilate, zdravila, kovine idr.

Na seznamu poklicnih bolezni se nahaja pod številko 54.2.

Najbolj izpostavljeni poklici so: peki, slaščičarji, kuharji, veterinarji, laboratorijski delavci, farmacevti, frizerji, slikopleskarji, delavci v industriji gume, plastike, kemični, živilski, farmacevtski, tekstilni, kovinski in elektronski industriji.