KOSTNO-MIŠIČNE BOLEZNI

Kostno-mišične bolezni sodijo med najpogostejše bolezni, ki pestijo aktivno populacijo. Med kostno-mišične bolezni uvrščamo bolezni in stanja, ki prizadenejo mišice, tetive, sklepe in kosti.

TEŽAVE ZAPOSLENIH -> TEŽAVE PODJETJA

Zdravstvene težave se pojavljajo v različnih razsežnostih, od blažjih bolečin – povzročiteljev prezentizma, do resnejših zdravstvenih stanj, ki zahtevajo odsotnost z dela in medicinsko obravnavo ter kompleksnih primerov, ki pripeljejo do pogostih, ponavljajočih se in dolgotrajnih bolniških odsotnosti in omejitev pri delu, trajne delovne invalidnosti ali popolne nezmožnosti za delo.

ZDRAVA HRBTENICA

Hrbtenica je po dvajsetem letu starosti podvržena degenerativnim spremembam, na hitrost njene obrabe pa vplivajo tudi obremenitve, ki nastajajo pri delu ter izven njega.

Hrbtenico tvori steber koščenih vretenc, med katerimi se nahajajo medvretenčne ploščice. Slednje so vezivno-hrustančne strukture, ki imajo vlogo amortizerjev, in so posebej občutljive za procese obrabe.

Dejavniki tveganja

Zdravju hrbtenice ne škodijo le težaška fizična dela, temveč tudi delo, ki je na prvi pogled fizično zelo lahko, na primer sedeče delo (delo za računalnikom).

Najpogostejše prekomerne obremenitve hrbtenice pri delu so povezane z:

• dolgotrajnim sedenjem
• dolgotrajnimi neergonomskimi telesnimi položaji (t.i. “prisilne drže”)
• premeščanjem bremen, ponavljajočimi se gibi in uporabo sile.

vzroki za nastanek – ergonomski in fizikalni dejavniki tveganja

Med slednjimi so pogosti vzročni dejavniki:

• dolgotrajne in ponavljajoče se prisilne drže telesa,
• premeščanje bremen,
• ponavljajoči se ali sunkoviti gibi,
• izpostavljenost vibracijam,
• hladno delovno okolje in drugo.

organizacijski in psihosocialni dejavniki

ki privedejo ali pospešijo bolezni hrbtenice in gibal, vključujejo:

• odsotnost raznolikosti delovnih položajev,
• pomanjkanje odmorov ali možnosti za spremembo drže pri delu,
• hiter tempo dela,
• neustrezno psihosocialno okolje,
• neobstoječo ali neustrezno izjavo o varnosti z oceno tveganja,
• neobstoječe ali neustrezne zdravstvene preglede delavcev in drugo.

individualni dejavniki tveganja

Pri zaposlenih so lahko prisotni dejavniki, ki povečajo tveganje za razvoj ali poslabšanje bolezni gibal, na primer:

• obstoječe zdravstvene težave,
• fizične sposobnosti posameznika,
• razvade in življenjski slog (npr. kajenje, nezdrava prehrana, pomanjkanje gibanja, obremenitve in poškodbe izven dela) in drugo.

obvladovanje TVEGANJ delovni organizaciji

Področja, ki jim je v delovni organizaciji potrebno nameniti največ pozornosti so:

SISTEMATIČNa KREPITEV ZDRAVJA in delazmožnosti

Če želimo v podjetju preprečevati slabšanje produktivnosti, izgubo delazmožnosti in bolniški stalež zaradi bolezni gibal, lahko je to storimo samo s sistematično in usmerjeno promocijo zdravja pri delu, kjer upoštevamo ključne korake:

• zagotovljena je podpora vodstva,
• formirana je skupina za zdravje, ki vključuje ključne člane,
• vključena je medicina dela, ki skrbi za zdravje podjetja,
• ukrepi temeljijo na podatkih in analizi zdravja in stanja zaposlenih,
• ob izvajanju aktivnosti se izvaja evalvacija in prilagoditev oz. nadaljevanje programa.

1. DOBRA ergonomIJA – ZLATA VREDNA

Med pomembne izboljšave ergonomskih in fizikalnih dejavnikov tveganja sodijo:

• ustvarjanje gibalom prijaznega delovnega okolja
• zmanjševanje teže bremen, števila ponovitev ter nerodnih položajev
• ergonomska ureditev sedečih delovnih mest, zmanjšanje časa neprekinjenega sedenja in drugo.

ergonomska optimizacija delovnega mesta pri delu z računalnikom

Pri izboljšavah moramo pozornost nameniti ključnim dejavnikom:

• delovno mesto prilagojeno lastnostim delavca oz. delavke
• ustrezna višini delovne površine (mize)
• ustrezna višina sedala stola
• stol, ki omogoča ustrezne nastavitve
• ustrezno nastavljena podpora za podlahti, zapestja in dlani
• položaj zaslona in drugo (več v spodnjem videu).

2. IZBOLJŠAVE ORGANIZACIJSKIH IN PSIHOSOCIALNIH DEJAVNIKOV

Dejavniki, ki pripomorejo k obvladovanju tveganj so:

• izbira ustreznih kadrov (posebne zdravstvene zahteve za delo),
• vpeljava rotacij in raznolikosti delovnih opravil in položajev,
• optimalen tempo dela,
• možnost odmorov pri dinamičnem delu,
• omogočanje aktivnih odmorov na delovnem mestu,
• omogočanje obiskovanja strokovnih vadb za zdravje hrbtenice in gibal.

3. učinkovito upravljanje z zdravjem v delovni organizaciji

Dobro sodelovanje s pooblaščeno medicino dela nam omogoča

• izdelavo ustrezne izjave o varnosti z oceno tveganja, redne revizije
• ustrezne zdravstvene preglede zaposlenih,
• podporo zaposlenim, ki imajo težave z zdravjem gibal (podpora pri hitrem dostopanju do strokovne pomoči, diagnostike in terapije)
• programe vračanja na delo po daljšem bolniškem staležu,
• prilagajanje delovnih mest zmožnostim in zdravstvenemu stanju zaposlenih.

4. usmerjeno ozaveščanje in usposabljanje zaposlenih s področja ZDRAVJA GIBAL

Pomembno je redno ozaveščanje in izobraževanje zaposlenih s področja prepoznavanja, preprečevanja in obvladovanja obremenitev hrbtenice in gibal.

Zaposleni naj opravijo najmanj naslednja izobraževanja (odvisno od dejavnosti):

• kako skrbeti za dobro zdravje hrbtenice in gibal,
• kako pričeti in vzdrževati zdrav in aktiven življenjski slog,
• pravilno dvigovanje in premeščanje bremen,
• kako ustrezno nastaviti delovno mesto (v službi ali doma),
• razumevanje dobre ergonomije,
• Izobraževanje za vodje: razumevanje zdravja hrbtenice in gibal.

Preverite katalog ZAP-ovih izobraževanj za delovne organizacije.

individualni dejavniki

Obvladovanje individualnih dejavnikov tveganja pri zaposlenih vključuje:

• podporo zaposlenim, ki imajo zdravstvene težave ter starejšim zaposlenim,
• omogočanje usmerjenih izobraževanj in intervencij za zaposlene s težavami
• pomoč pri opuščanju nezdravih navad in drugo.