Teniški komolec (lateralni epikondilitis): simptomi, vzroki in fizioterapija
Avtorji: Matevž Klinc, dipl. fizioterapevt in sodelavci FITCORP
Teniški komolec ali lateralni epikondilitis je zelo pogosta težava, ki povzroča bolečino na zunanji strani komolca. Kljub imenu se ne pojavlja le pri tenisačih, temveč predvsem pri ljudeh z dolgotrajnimi ponavljajočimi se gibi roke, zapestja ali prstov. Pogost je pri delu z miško in tipkovnico, ročnem orodju, fizičnem delu ter pri določenih športih. Pravilno usmerjena fizioterapija komolca predstavlja eno najučinkovitejših oblik zdravljenja.
KAJ JE teniški komolec?
Teniški komolec je preobremenitvena in degenerativna okvara kit iztegovalk zapestja, ki se pripenjajo na zunanji del komolca. Zaradi ponavljajočih se obremenitev pride do mikropoškodb in postopnih degenerativnih sprememb kitnega tkiva. Ne gre za klasično vnetje, temveč za okvaro strukture kite, kar pojasnjuje dolgotrajen potek težav.
NAJPOGOSTEJŠI SIMPTOMI
- bolečina na zunanji strani komolca, ki se lahko širi v podlaket,
- bolečina pri stisku roke,
- bolečina pri dvigovanju predmetov,
- bolečina pri obračanju ključa ali delu z miško in orodjem.
V bolj napredovalih primerih lahko bolečina omejuje delo, šport in vsakodnevne aktivnosti.
Vzroki za teniški komolec
Teniški komolec najpogosteje nastane zaradi dolgotrajnih ponavljajočih se obremenitev iztegovalk zapestja. Med najpogostejše sprožilce sodijo delo z miško in tipkovnico, uporaba ročnega orodja, dvigovanje bremen, športne aktivnosti ter nenadna povečana obremenitev brez ustrezne prilagoditve. Pogosto je prisotna kombinacija mehanske preobremenitve in nezadostnega časa za regeneracijo.
KAKO POMAGA FIZIOTERAPIJA?
Fizioterapija predstavlja osnovo zdravljenja teniškega komolca in je usmerjena v odpravo bolečine v komolcu ter obnovo funkcije roke – vključuje:
- zmanjševanje bolečine in draženja tetiv,
- terapevtske vaje za krepitev mišic podlakti,
- ekscentrično obremenjevanje prizadetih struktur,
- manualne tehnike za razbremenitev komolca,
- po potrebi sodobna protibolečinska instrumentalna terapija (udarni globinski valovi, TECAR terapija, LASER terapija)
- prilagoditev delovnih in športnih obremenitev.
Cilj fizioterapije je zmanjšanje bolečine, obnova funkcije roke in preprečevanje ponovitve težav.
Kako dolgo traja teniški komolec?
Trajanje težav je zelo različno. Brez ustrezne obravnave lahko bolečina v komolcu traja več mesecev ali celo let. Ob pravočasno uvedeni fizioterapiji se pri večini pacientov stanje bistveno izboljša v šestih do dvanajstih tednih. Popolno okrevanje je odvisno od obsega okvare, doslednosti rehabilitacije in odprave vzroka preobremenitve roke.
Zakaj je zgodnja obravnava pomembna?
Nezdravljen teniški komolec lahko preide v kronično stanje in močno omeji delo ter vsakodnevne aktivnosti. Z zgodnjo fizioterapevtsko obravnavo se čas okrevanja bistveno skrajša, tveganje za kronične težave se zmanjša, potreba po invazivnih posegih pa se pogosto prepreči. Fizioterapija je dolgoročno ena najučinkovitejših rešitev.
TENIŠKI KOMOLEC – POVZETEK
Bolečina na zunanji strani komolca je najpogostejši znak teniškega komolca. Težava nastane kot posledica preobremenitve kit in ni klasično vnetje. Fizioterapija predstavlja osnovno obliko zdravljenja, zgodnja obravnava pa pomembno skrajša čas okrevanja in zmanjša tveganje za kronični potek.
Najpogostejša vprašanja pacientov s teniškim komolcem
1. Ali moram popolnoma prenehati uporabljati roko?
Popolna imobilizacija običajno ni priporočljiva. Pri teniškem komolcu je pomembno prilagoditi obremenitve, ne pa roke povsem nehati uporabljati. S pravilno fizioterapijo se postopno uvede nadzorovana obremenitev, ki spodbuja celjenje tetive in preprečuje oslabelost mišic.
2. Zakaj bolečina traja tako dolgo?
Teniški komolec ni klasično vnetje, temveč degenerativna sprememba kitnega tkiva. Zato se težave pogosto vlečejo več mesecev, še posebej, če vzrok preobremenitve ni odpravljen. Ciljna fizioterapija in pravilno stopnjevanje vaj bistveno skrajšata čas okrevanja.
3. Ali so injekcije ali operacija nujne?
V večini primerov ne. Konzervativno zdravljenje s fizioterapijo je zelo uspešno in zadostuje pri veliki večini pacientov. Injekcije ali operativni posegi so redki in pridejo v poštev le takrat, ko dolgotrajna in pravilno vodena rehabilitacija ne prinese izboljšanja.
